LAMENTACIJA O GRAHU I LUKU/ Balade revisited 1997.
Pezdač pezdlivi, Imbra smrdlivi
spušča vetre hude i strašne.
Kramar prožrlivi hoda natraške.
Futač lajavi na sako reč se oglasi.
Nič ne mari, nič ga ne krasi
pezdi po tihe, podmukle,
Letama, šutke.
Se vojske bi potukel, se grintavce dotukel,taj
panjkrt krmežljivi, lampavec jebežljivi
pol kugle zemalske zasmrdi.
Znate gosponček,
Futača spoznaš po grahu i luku
Ni naviknul na larmu i buku.
Pak su zmislili politički proces.
To vam gospon sudec ni politički proces.
Sam sem rekel kaj sem mislil. Tu ni metafore.
On vam je lampavec, tračlivec.
Sam mu rečeš: buuu i mam ga splašiš.
On ni muž. Bi vas pravi muž tužil časnemu sudu?
Gospon sudec, spezdel sem se. Nisem štel uvrediti gospončeka, a sam
sem mu spripovedal malo o človeku kaj si poje malo graha.
Aj,jaj jaj ja jaj jaj dojdi Sveti Petrica i zaščiti me!
Di si bil
Da bi videl
Kaj sme prešli!?
Da bi videl;
Hiže goreče,
Cuce viseče,
Glave vriščeče,
Decu moleču,
Vojsku besneču
Kak odvlači
Žene ,decu....
Silencium ,zagorci!
Futači i tati!
Dajte mi na miru spati!
Kaj je?
Kaj čkomite?
Čitate novine. Gledite TV.
Ni pravice. Ločete.
Kaj je?
Najemput ste stiha!
Čkomite si do jenega,.
Vu vremenu kaj kleči
Kak siromak bogeči
Dok svetu kravu nosi na pleči.
No, kaj je?
Oraubani, potlačeni, zgubleni.
Kaj je?
Steklene od noje bleščiju oči
Vu ti krčmi Ceca buči
Vu glavi železni slap huči
Saka kaplja živlenje je kaj muči.
Bil sem siromak. Ve sem prosjak.
Rekel si potihe.
Nisem čul.
Kaj si rekel?
Kaj si spekel?
Bi rekel glasnejše?
Jasnejše?
Nisi siromak!
Kakav si bedak,
Zagorski seljak
Kaj sem je jaki
Z kupico vu ruki
Vu krčmi, i vu buki.
Ma,daj! Kaj se mam braniš?
Rekel ti je lepe tatek;
Ko bu ti sinek rit futral
Bole je natanke srati
Nek z tiblice z puno masti
Domače klobase krasti.
Prodali su ,sinek,se.
I nebu više išlo vode
Na naš mlin ,na Bednjo.
Prodali su se
Za staro štednjo.
I Jezuša z križa bi dali
Gda bi mu cenu znali
Dionice bi drukali
I vu krčmi ih zakartali.
Zapili.V megli prek črte zginuli.
Drugi bi papke mesto njih protegnuli.
Sinek, črna rupa je na loncu,
Zadnja kuna visi na koncu.
Nosime želučeke na drotu
Ostavi ih da se sušijo na plotu.
Tak sejene je pesjem skotu,
Zagorcu, međimurcu,
Sakem siromaku na pelinkovcu.
Neki se hočeju!
Drečiju i kričiju.
Se je moje!
Se je moje!
Cviliju,kak miši ciktaju
Nikog ne pitaju
Se vlečeju
Tuđe zemlejo.
A pogleč ;
To se moje
Ruke znoje.
Čkomi! Čkomi!
Zagorec si nori!
Plezi! Plezi!
Navek sam pokorno zube kezi!
Čkomi.Plezi.
Zagorec si! Diž se! Reži!
Nisi cucek na lancu vu veži!
Pezdač pezdi.
Nigdar uzvodno po vetru ne jezdi.
Negdar teške da se zrodi,
A puknul bu i vu vodi.
Pezdač pezdljivi
Od graha smrdljivi
Za ništ ga ne pitaju
Si ga sam
S prešpanom pritiskaju.
A njemu je sejene
Čkomi, gledi,
Pa po malem pezdi.
Letima, po malem doma se gnezdi.
